V življenju srečamo različne ljudi. Nekateri so nam simpatični, nekateri ne, z nekaterimi potrebujemo čas, da jih spoznamo v pravi luči. Obstajajo pa tudi ljudje, za katere se ti zdi, da si jih poznal že celo svoje življenje, od prvega trenutka dalje, ko jih srečaš. Ljudje, ki jih spustiš v svoje srce. Ljudje, ki te brez zadržkov sprejemajo takšne, kot si. Jaz jim pravim sorodne duše. Ko se vse zdi samoumevno in sila preprosto. In takrat ti življenje nameni brezskrbno in brezmejno ter brezčasno srečo. A danes se mi zdi, da velike sreče ni brez velikega trpljenja. Ali pa obratno. Da najprej moraš trpeti, da si lahko potem srečen. Karkokoli že obrnem, bom za vedno ostala hvaležna za vse trenutke, ki sem jim preživela z Mitjo.