Z Mitjo sva seveda imela vsak svoje prijatelje, ampak sčasoma je to med moji in tvoji vse bolj izginjalo. Včasih sva bila skupaj z njegovimi, tako kot takrat, ko smo vikend preživeli v Olimju, ali pa z mojimi, ko smo imeli naša druženja na Medvedici. In potem malo s temi ali onimi v Škofji Loki, Ljubljani, pa še kje. Itak je bilo glavno vedno to, da sva bila midva skupaj. Nazadnje smo bili skupaj z mojimi prijatelji prav na Medvedici in ko smo se peljali domov mi je Mitja rekel, pa ne prvič, "Maja, veš, da imaš super prijatelje. Ja, Mitja, vem, so mi pomagali še vedno v slabih trenutkih." In ja, kasneje so mi pomagali tudi v najtežjih trenutkih mojega življenja doslej. Mislim, da brez njih danes ne bi bila tam, kjer sem sedaj. Prvo srečanje z mojimi prijatelji je bilo drugače na silvestrovo 2010, pri Iztoku in Andreji doma v Ljubljani. Tisti dan sem delala popoldan, zato je Mitja skupaj z Rokom prišel najprej pome v službo, potem pa smo se odpeljali na silvestrovanje. In res smo se prav prijetno zabavali. Moji prijatelji so Mitjo prav lepo sprejeli, tudi sam pa ni imel prav nobenih zadržkov. Kmalu je bilo tako, kot da niso skupaj ravno prvič. Na tisto silvestrovo sva z Mitjo tudi obljubila, da bova z naslednjim letom prenehala kaditi. In namerno sva izbrala šele 3. januarja. Ampak na silvestrovo sva si še dala duška. Na to silvestrovo je tudi nastala tisti Iztokova Mitjeva fotografija, ki je sedaj Mihu tako pri srcu. Optimistično, veselo in navdušeno smo stopili v leto 2011. Zame je to bilo po dolgih, dolgih letih, ko sem silvestrovo preživlja z otroki in prijatelji, ponovno prvič, da sem lahko srečno novo leto zaželela tudi nekomu, ki mi je res bil pri srcu. Vendarle je ljubezen do otrok in prijateljev drugačna, kot je ljubezen do partnerja, ki ga spoštuješ, ki si mu predan, ki spoštuje tebe in ti je predan. In to sva z Mitjo res imela. Zabavno pa ni bilo s prijatelji samo takrat na silvestrovo, tudi tisti vikend v Olimju je bil zabaven, sproščujoč , navihan. Veliko taroka, vrtavke (takrat sem jo sploh prvič igrala in se člsto navdušila), hrane, pijače. Prav lepo je bilo. Edino ponoči je Mitja imel čudne sanje, moro, ali nekaj podobnega. Je sanjal, da mu nekdo govori, da pa jaz ne bi smela biti tukaj, ob njemu, da bi morala stran. Meni zvečer ni bilo nič jasno, ampak saj potem naslednji dan mi je vse razložil. Spomnil se je tega, čeprav običajno se svojih sanj ni spominjal. Vem, da se je Mitja bal zame, da je bil resnično navezan, ampak na koncu se je zgodilo ravno tisto, kar se je njemu zdelo na nek način nepredstavljivo. Da sem jaz bila z njim do konca, jaz sama pa sem na koncu ostala brez njega.