Sedim na tvojem mestu za računalnikom in še kar se ne morem sprijazniti s tem, da te ni. Gledam tvojo sliko poleg dedijeve in kar ne morem dojeti, da se je res zgodilo najhujše. Ne morem predelati zakaj in kako si lahko to naredil. Je bilo tvoje življenje za tebe tako malo vredno? Zakaj nisi rekel tamau ne morem več, pomagaj mi? Tvoja mati mi ne da miru. Skupaj bi rešila, siguren sem v to! Pogrešam tvoj hec, pogrešam tvoj objem, tvojo besedo, pogrešam tvoj klic, pogrešam vse tvoja dejanja, celo tista, ki so mi šla na živce, vse na svetu bi dal, da mi še enkrat rečeš tamau, a se bova midva še kaj videla? Vse na svetu bi dal, da bi še enkrat bili skupaj v Toskani in se zabavali v bazenu, pogrešam celo to, da zahtevaš popolno tišino med igro taroka. Ampak ati, zakaj? Zakaj ravno ti? Pogrešam te in vse kar si še želim v življenju doživeti, je le en dan s teboj, le pičih 24 ur. Da te objamem in povem. kako zelo rad te imam in da mi ti poveš, kako imaš mene. Za vedno tvoj Miha