Pred zadnjo potjo si ni mogoče zatisniti oči, kot ni mogoče zbrisati sledi v puščavi in med žitnim klasjem. Maja, Mitja ti je dal tisto, kar si vsak vsaj enkrat v življenju želi izkusiti. Skupaj sta prehodila pot, čeprav kratko, ki vaju je navdajala z močjo in ljubeznijo. Ohrani jo zase in za vse nas, ki smo vaju spremljali na njej. Suzana